Ne verjamem, da ste šli najprej prebrat tale uvodnik, ki je, oziroma bo, napisan zelo resno in odgovorno in bo v nadaljevanju poskušal navdušiti tisto zahtevnejšo, razmišljujočo, predvsem kamniško, občestvo. Verjetno ste najprej pogledali program.

Torej, odgovorite. Poznam, ne poznam, poznam, ne poznam, ne poznam, ne poznam, ne poznam, zanimivo, brez veze, ne poznam, poznam. Pišočemu osebno bi bilo, resnici na ljubo, najbolj imenitno delati festival, kjer obiskovalci ne bi vedeli za prav noben dogodek in bi preprosto pač prišli na prizorišče, si naročili nekaj za popit in čakali, kaj bo prišlo na oder. Tako pa se vsako leto sprašujemo, ali je bolje, da naši potencialni obiskovalci nastopajoče poznajo že od prej, ali tvegamo in damo na oder samo nova imena. Oziroma, bolje povedano, imena, za katera še niste slišali. Skoraj vsako leto, tudi letos, je malo mešano. Njeti, Benč in Lovšin letos tvorijo nekakšno staro, utrjeno, a še ne utrujeno hrbtenico devetdnevnega dogajanja. Vsi so v več kot dvajsetih letih po enkrat že muzicirali na našem velikem odru. Med njih smo nasejali »takšna semena, ki dolgo zore«. Ne, niso Čompe, niti Janez Škof. Je pa nekaj poezije, ki bo kmalu tako dobra kot Zajčeva, in glasbe, ki bo kmalu tako dobra kot prej našteti. Še posebej veliko kamniških ustvarjalcev smo od vsepovsod povabili (nazaj) v Kamnik. Aleksander Sever, Toni Lah, Martin Ramoveš, Jan Tomšič, Anja Bezlova, Ivan Mitrevski, Žiga Kožar, Matej Tunja, Dario Nožič Serini, Luka Lah in še kdo.

Tudi Kamfest gre malo naokrog. Tja gor na Stari grad, malo tudi na Mali grad in čisto malo še na Zaprice. A temelji ostajajo: Mesti oder na PARKirišču Veronika, novo nastajajočem javnem prostoru sredi starega mestnega jedra. Prizorišče v Kreativni četrti Barutana in letni kino v Mekinjskem samostanu se oba ponašata z izjemnim ambientom, povezanim s kulturno dediščino. Da bo vse še bolj udobno in doživljajsko, bomo prizorišča, tako kot lani, povezali s cestnim vlakom.

Čeprav na njem ni napovedanega programa, pa je za sam festival pomemben tudi Glavni trg. Ne zgolj zato, ker od tam pelje omenjeni vlak, ampak ker se tam lahko v miru zmenite s kolegi, zasedete mizo pri gostincih in uporabljate festival zgolj kot izgovor za srečanje, klepet, pogovor o resnih temah ali o ceni piva sredi Zagreba. Ne, ne delamo se, da časi niso resni. So, najbolj do sedaj odkar delamo ta festival. In ko bodo Njeti začeli s koncertom, bo sonce pri nas še sijalo in sirene bodo še nekje drugje tulile.

Kamfest vedno poskrbi, da Kamnik ne (za)spi. Kamfest poveže stavbe in ljudi. Kamfest kaže pot naprej.

 

Kamfest up budi, da vsa ta leta niso bila zaman.

 

Vam je všeč naš program?

 

Goran Završnik

vodja programske ekipe Festivala Kamfest