Kamniško jezero med mitom in odkritji

ob 17.00 | zbirno mesto: na Šutni pred župnijsko cerkvijo Marijinega brezmadežnega spočetja

Na sprehodu skozi Kamnik bomo spoznavali mitološko zaznamovano preteklost mesta, povezano z izročilom o jezeru, in nova odkritja, ki pojasnjujejo razlitje tega jezera in ga postavljajo v širši kontekst. Pot nas bo vodila od zvonika šutenske cerkve in podzemnih prostorov na župnijskem vrtu do malograjske ploščadi, razlago o jezeru in nekdanjem Kamniku pa bomo spoznavali še ob sledeh nekdanjega obzidja in drugih pričevanjih ter jo zaključili v Mestni knjigarni na Šutni.

Monografija Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin raziskuje, kako so naravne nesreče – predvsem veliki potres leta 1348 – zaznamovale slovenski prostor, njegovo zgodovino in kolektivni spomin. Osredotoča se predvsem na izročilo, povezano s Kamnikom in jezerom, ki naj bi nekoč obstajalo na prostoru našega mesta. Poseben poudarek je na mitoloških razlagah nesreč, kot je na primer ta, da je potres povzročil zmaj, poleg tega pa raziskuje tudi to, kako so takšni prelomni dogodki vplivali na družbene, umetnostne in duhovne spremembe ter kako se njihovi odmevi ohranjajo v kolektivnem spominu vse do danes.

Avtorica monografije, etnologinja in folkloristka dr. Marija Klobčar, vas bo vodila po sledeh odteklega jezera in njegovega odkrivanja. Vodeni ogled se začne ob 17. uri pred cerkvijo na Šutni, zaključi pa se ob 19. uri v Mestni knjigarni, kjer bo čas za vprašanja in sproščen pogovor.

O avtorici:

Dr. Marija Klobčar je etnologinja in folkloristka, ki je bila večji del svojega raziskovalnega obdobja zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Posvečala se je preučevanju vsakdanjega življenja in kulture Slovencev, s posebnim poudarkom na različnih folklorističnih vsebinah. Poleg pesemskega izročila so bili v njenem raziskovanju posebne pozornosti deležni prepletanja med mestom in podeželjem, potujoči pevci, obredja ter povezave med mitologijo in zgodovino. Raziskovanje povezav z zgodovino je najbolj izraženo v njenih novih interpretacijah kamniškega jezera, potresa leta 1348 in lika kralja Matjaža. V javnosti deluje z različnimi oblikami strokovnega dela, med letoma 2020 in 2024 pa je predavala tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF Univerze v Ljubljani. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj.

Knjigarna je odprta vsak festivalski dan od 17.00 do 21.00, ob sobotah tudi od 10.00 do 13.00. Najdete jo na Šutni 26.

Ponovni poizkus vzpostavitve neodvisne sodobne mestne knjigarne, tokrat sredi Šutne. V knjigarni bo naprodaj sodobnejša literarna produkcija, tako za odrasle kot za otroke, veliko bo tudi kamniških avtorjev. Mestna knjigarna Kamnik deluje v sodelovanju s knjigarno Pri kamniti mizi, ki deluje v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Vsak dan se bodo v knjigarni dogajale različne aktivnosti, seveda  povezane s knjigami in literarnim ustvarjanjem.

Kamniška jezerska pokrajina; avtor Cene Griljc, Kamnik.

Na prizorišče vstopate na lastno odgovornost in se s tem strinjate s splošnimi pogoji obiska festivala.